Kaj je povzročilo več kot 300 primerov akutnega hepatitisa neznane etiologije v več kot 20 državah in regijah po svetu? Najnovejše raziskave kažejo, da je to lahko povezano s superantigenom, ki ga povzroča novi koronavirus. Zgornje ugotovitve so bile objavljene v mednarodni avtoritativni akademski reviji »The Lancet Gastroenterology & Hepatology«.
Zgoraj omenjene študije so pokazale, da lahko pri otrocih, okuženih z novim koronavirusom, pride do nastanka virusnih rezervoarjev v telesu. Natančneje, vztrajna prisotnost novega koronavirusa v prebavilih otrok lahko povzroči ponavljajoče se sproščanje virusnih beljakovin v črevesnih epitelijskih celicah, kar povzroči imunsko aktivacijo. To ponavljajočo se imunsko aktivacijo lahko posreduje superantigenski motiv v koničastem proteinu novega koronavirusa, ki je podoben stafilokoknemu enterotoksinu B in sproži široko in nespecifično aktivacijo celic T. Ta superantigensko posredovana aktivacija imunskih celic je bila vpletena v multisistemski vnetni sindrom pri otrocih (MIS-C).
Tako imenovani superantigen (SAg) je vrsta snovi, ki lahko aktivira veliko število klonov celic T in ustvari močan imunski odziv že z zelo nizko koncentracijo (≤10⁻⁹ M). Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih je začel prejemati široko pozornost že aprila 2020. Takrat je svet ravno vstopil v novo pandemijo koronavirusa in številne države so zaporedoma poročale o »čudni otroški bolezni«, ki je bila tesno povezana z okužbo z novim koronavirusom. Večina bolnikov ima simptome, kot so vročina, izpuščaj, bruhanje, otekle vratne bezgavke, razpokane ustnice in driska, podobno kot pri Kawasakijevi bolezni, znani tudi kot Kawasakijeva bolezen. Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih se večinoma pojavi 2–6 tednov po novi okužbi s koronavirusom, starost otrok, pri katerih se pojavi, pa je skoncentrirana med 3 in 10 let. Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih se razlikuje od Kawasakijeve bolezni, bolezen pa je hujša pri otrocih, ki so serološko pozitivni na COVID-19.
Raziskovalci so analizirali, da so se otroci, ki so nedavno prejeli akutni hepatitis neznanega vzroka, morda najprej okužili z novim koronavirusom, otroci pa so se okužili z adenovirusom, potem ko se je rezervoar virusa pojavil v črevesju.
Raziskovalci poročajo o podobni situaciji pri poskusih na miših: okužba z adenovirusom sproži toksični šok, ki ga povzroča stafilokokni enterotoksini B, kar pri miših povzroči odpoved jeter in smrt. Glede na trenutne razmere je priporočljivo stalno spremljanje COVID-19 v blatu otrok z akutnim hepatitisom. Če se ugotovijo dokazi o imunski aktivaciji, ki jo povzroča superantigen SARS-CoV-2, je treba pri otrocih s hudim akutnim hepatitisom razmisliti o imunomodulatorni terapiji.
Čas objave: 21. maj 2022